Zelena solata ima sicer nizko
energijsko vrednost (54 kJ ali 13 kcal/100 g), zato je kalorična vrednost
pripravljenega obroka odvisna predvsem od količine dodatkov.
Zato pa je toliko bolj bogata s
številnimi minerali. V zeleni
solati je veliko antioksidantov: med njimi laktucin, laktukopikrin,
laktucerol, manit, asparagin.
V njej je tudi veliko vitaminov –
A, B1, B6, C in E. Največ vitamina C je v zunanjih, zelenih listih, v rumenem
hrustljavem srčku ga je le še 5 odstotkov.
Vlaknine v solati izboljšujejo prebavo in vežejo nase strupene in maščobne snovi. Obilica magnezija v zelenih listih učinkuje na prenašanje signalov po živčevju.
S folno kislino so bogata živila, ki sodijo v skupino zelenolistnate zelenjave, med njimi so: špinača, blitva, zeleni radič in zelena solata.
Folna kislina skrbi za boljši izkoristek beljakovin. Ženske, ki jih ogroža visok krvni tlak, lahko z uživanjem zadostnih količin folne kisline tveganje, da bodo dobile visok tlak, zmanjšajo kar za 46 odstotkov. To ugotovitev je s študijo na 94.000 prostovoljkah oblikovala skupina ameriških znanstvenikov. Večina žensk s hrano ne dobi dovolj folne kisline, ki sodi v skupino vitaminov B. V Evropi pa naj bi zadostno količino folne kisline uživalo približno 25 odstotkov žensk po dvajsetem letu starosti.