Tako zgodovina česna kot njegov način uporabe so vplivali na
to, da česen tudi sodobna medicina priporoča v različnih dietnih in zdravilnih
terapijah. Ta »plemenita zelenjavnica« namreč vsebuje več kot 200 zdravilnih
snovi, in sicer vitamine (A, B1, B6, K in C), minerale (kalij, železo, jod,
kalcij, selen in fosfor), aminokisline, encime, flavonoide ...
Sporna kakovost kitajskega česna
Pri nas je v zadnjih
dvajsetih letih predvsem zaradi prenizke cene pridelava česna močno nazadovala.
V trgovskih centrih ga najpogosteje nadomešča kitajski česen, ki je navadno
večji in cenejši od domačega, žal pa je tudi sumljive kakovosti. Kitajski česen
namreč obsevajo ali pa ga »impregnirajo« v kemikalijah, da preprečijo razvoj
glivičnih obolenj.
Se splača saditi jeseni ali spomladi?
Za dober razvoj česnovih strokov je pomemben dolg dan. Zato
česen sadimo jeseni (po 15. oktobru) ali zelo zgodaj spomladi,
tako da v kratkih dneh odžene liste, ko se začnejo dnevi daljšati, pa se
oblikujejo stroki.
Jeseni posajen česen (na primer Ptujski jesenski ali
Jesenski Anka) bo praviloma večji, ostrejšega okusa in lažje se bo lupil od
tistega, ki ga posadimo zgodaj spomladi (na primer Ptujski spomladanski). Po
drugi strani pa ima spomladanski česen drobnejše glavice z več stroki, ki bolje
prenašajo shranjevanje od jesenskih sort.
Pravilen postopek sajenja
Česen razmnožujemo izključno s sajenjem strokov, ki smo jih
shranili od pridelka prejšnjega leta. Stroke ločimo od glavic šele tik pred
sajenjem. Ob saditvi v tleh naredimo jamico, če je zemlja rahla, pa stroke samo
potisnemo v zemljo dva do tri centimetre globoko in dobrih deset centimetrov
narazen. Paziti moramo še, da so stroki obrnjeni s priostrenim koncem navzgor.
Posadimo ga na sončen in pred vetrom zaščiten del vrta. Ni
primeren kot vmesni posevek, še zlasti ne med više rastočimi rastlinami.
Izberemo mu tudi prave dobre sosede in preverimo še, za katerimi rastlinami bo najbolje rasel.