Če imamo v vrtu tla slabše kakovosti, še zlasti, če gre za težko ilovico, lahko plodno, peščeno, ilovnato zemljo navozimo na kup, ki bo višji od okolice. Površino kupa oziroma gomile prekrijemo z zastirnim materialom, kot so šota, slama ali listje. Material zravnamo in na robovih naredimo rahlo poševen padec. Za večjo obstojnost in boljšo drenažo lahko na dno gomile nasujemo kamenje, ki ga prekrijemo z mešanico šote in grobega peska. Spomladi za prehrano rastlin poskrbimo z dodajanjem kakovostnega 100% organskega gnojila Plantella Organik, saj bodo tako rastline imele celotno rastno sezono na voljo hranila. Tako ponudimo rastlinam tla z boljšo strukturo, odcednostjo in zračnostjo, ker odvečna voda hitreje odteče.

Poleg tega greda v obliki gomile ponuja večjo površino za gojenje rastlin. Na zaveterno stran brežine lahko posadimo rastline, ki so bolj občutljive za veter, na osončeno stran brežine pa rastline, ki potrebujejo več sonca. Med te rastline sodijo paradižnik, kumare, bučke, fižol, rožmarin in žajbelj, medtem ko senčno stran namenimo zelju, korenčku, blitvi ali rdeči pesi.

Na vrh gomile pa bomo posadili največje ljubitelje svetlobe, kot so na primer česen, čebula in gomoljna zelena. V vsakem primeru pa se zemlja v gomili spomladi hitreje ogreje, kar je še posebno dobrodošlo pri pridelovanju zgodnje zelenjave.

Ta oblika grede, ki izvira iz južnih pokrajin Kitajske, je zelo dobrodošla za ljubitelje vrtnarjenja, ki so že v zrelih letih, oziroma za ljudi z gibalnimi težavami. Poleg tega visoke gomile pripomorejo k lepšemu videzu vrta, saj mu dodajo tretjo dimenzijo, hkrati pa priljubljene rastline lahko opazujemo z drugačne perspektive, njihove barve in vonjave pa užijemo iz neposredne bližine.

Zelišča in dišavnice najpogosteje gojimo na gredicah skupaj z vrtninami ali okrasnimi rastlinami. Ker pa večina aromatičnih rastlin potrebuje le malo prostora, je z njimi na razmeroma majhnem prostoru mogoče doseči presenetljivo pestrost. Poleg tega so aromatične rastline vsestransko uporabne, tako da lahko zadovoljijo več potreb.

Komarček, rožmarin, žajbelj in timijan, na primer, so cenjeni predvsem v kuhinji in ljudskem zdravilstvu, sivka in melisa sta priljubljeni sestavini dišečih daril in pomirjevalnih čajev, navadni vratič odganja muhe ... Vse te rastline imajo tudi čudovite cvetove, ki v vrt privabljajo metulje in čebele.

Vse našteto nas navaja na misel, da za te rastline potrebujemo posebno mesto v vrtu, tako da lahko poskusimo tudi z gojenjem na posebni spiralni gredi.

Spiralna greda je enostaven in nezahteven vrtiček, ki za vzdrževanje potrebuje le malo dela. Višina spiralne grede je seveda odvisna od njenega namena in osebnih želja, glede širine pa velja, da naj ne bi bila ožja od enega metra. Spiralna greda potrebuje ograjo v obliki zidu iz kamnov, betonskih blokov ali opeke. Za dobro ukoreninjenost in rast dišavnic ter zelišč uporabimo Plantella vrtno zemljo, katero posujemo po vrhu spiralne grede in vanjo vsadimo rastline.
Pri zasaditvah pa se je treba izogibati predvsem preveliki gostoti rastlin.

Dragan Žnidarčič