Kako prepoznamo strune v vrtu
Strune so podobne glisticam, velikim od 0,5 do 3,5 cm. So ličinke odraslega hrošča pokalice, ki sam v vrtu ne del škode, vendar pa se razmnožuje, zato ga moramo odstraniti.
Požrešne ličinke največ škode naredijo na presajenih zelenjavi, ki jo presajamo v vrt, saj zelo rade pojedo korenine mladih rastlin, pregriznejo koreninski vrat ali se zavrtajo v gomolje. Te zato začnejo veneti in propadati.
Pogoste so v tleh, na katerih je bila prej gosta rastlinska odeja, bodisi na preoranih travnikih ali v pretekli sezoni zelo zapleveljenih terenih. Hrošči pokalic se namreč hranijo s cvetnim prahom cvetočih plevelov.
Na vrt lahko strune zanesemo tudi s starim hlevskim gnojem ali nepresejanim kompostom.
Eden od razlogov za vse večje težave s strunami je porušeno ravnovesje in pogosto prepredanje vrta s travnimi površinami. Strune se najraje zadržujejo v zbiti zemlji, zato bomo že z obdelovanjem tal in rahlanjem zemlje zmanjšali njihovo število. Rahljanje zgornje plasti zemlje namreč vpliva na izsuševanje zemlje, v taki jajčeca in izlegle ličinke poginejo. Iz rahle zemlje jih bodo lažje pobirale tudi ptice.
Naravna vaba za strune
Strune zelo privablja krompir, zato v zemljo zvečer položimo več na polovico prerezanih krompirjev, zjutraj pa jih poberemo in uničimo skupaj s strunami.
Lahko pripravimo tudi žitne vabe. V zemljo zakopljemo manjše cvetlične lončke, v katerih se plasti netretirane pšenice ali ječmena izmenjujejo s plastjo vermikulita, zmlete vulkanske kamnine, ki dobro zadržuje vlago. Za zadnji sloj uporabimo prst, na vse skupaj pa kot pokrov poveznemo cvetlični podstavek. Poleg ogljikovega dioksida, ki obeta sočno hrano, namreč strune privlači tudi vlaga.
V vrtu zasadimo večje število žametnic ali tagetesa. Njegove korenine namreč izločajo snov, ki je strunam strupena.
Tretiranje z insekticidi
Nenazadnje nam ostane tudi uporaba ekoloških in konvencionalnih registriranih pripravkov. Med konvencionalnimi so registrirani samo za koruzo.