Polži

Ni ga vrta brez požrešnih polžev, ki grizljajo naše rastline ob vlažnih dneh. Napadene rastline prepoznamo po luknjah v listih, lesketajoči se sluzi in onesnaženju z iztrebki. Obgriznine zmanjšajo listno maso in povzročijo slabšo prehrano rastlin.

Polži so največja in najbolj raznolika skupina mehkužcev in po številu vrst in raznolikosti jih med živalmi prekašajo samo žuželke. Živijo v morju, sladkih vodah in na kopnem. Za normalno življenje potrebujejo veliko vlage. 

Ker so slabo zavarovani pred izgubo vode (slinarji in lazarji vsebujejo do 85% vode) so v suhem vremenu aktivni ponoči, v deževnem pa tudi podnevi. Najbolj jim ustrezajo temperature od 12 do 22°C in 20 do 30% vlaga v tleh. Prehranjujejo se z rastlinami, in sicer lahko samo v 24 urah pojedo tudi do 50 % svoje teže. Če so vremenske razmere neugodne, se umaknejo globlje v tla ali si poiščejo zavetje pod kamni, trhlim lesom in v živih mejah.

Posamezne rastline ali skupine rastlin lahko učinkovito zaščitimo s povsem naravnim Bio Plantella Gelom proti polžem, ki ga nanesemo okoli ogroženih vrtnin ali gredic. Nanos po 14 dneh obnovimo, odvisno od vremena.

Na gredice lahko nastavimo tudi Plantella Arion +, učinkovito vabo proti polžem, ki deluje tudi v vlažnem vremenu in ohrani naš pridelek pred temi požrešnimi škodljivci. 

Za zmanjševanje invazije polžev pa je priporočljivo mehansko obdelovati tla in tako izboljšati vodni režim v tleh. 
V vrt sadimo rastline, ki se jim polži izogibajo, na primer: ognjič, mak, grobeljnik, čebulo, česen, žajbelj, timijan, pelin, ... 

V vrt privabimo naravne sovražnike polžev: hrošče brzce, krastače, slepce, ježe, krte, rovke, vrane, škorce, race, ...