Zakaj vrt

Ker je dandanes izvor hrane velikokrat vprašljiv, čedalje pogosteje segamo po domači zelenjavi. Vedno bolj pa pridobiva na veljavi na lastnem vrtu pridelana zelenjava, zamišljena po lastnem načrtu, posajena z lastnimi rokami ter rastoča in razvijajoča se pred našimi budnimi očmi. Zelenjava iz domačega samooskrbnega vrta pa pomeni tudi precejšnjo razbremenitev družinskega proračuna ter prijetno sprostitev in gibanje na svežem zraku. 

Le s premišljeno izbiro živil, ki jih zaužijemo vsak dan, lahko dosežemo ustrezne pogoje za zdrav način življenja. Sigurno je neoporečna samo zelenjava, ki jo pridelamo sami. Ta je celo pravo nasprotje industrijsko pridelane zelenjave, ki je na račun boljšega donosa, lepšega videza in enostavnejše pridelave prepogosto vzgojena zdravju škodljivo.

Sveža domača zelenjava, ki smo jo ravnokar pobrali z vrta ima tudi največ vitaminov, mineralov in hranljivih snovi. Daljši ko je čas in proces, ki ga potrebuje od vrta do našega krožnika, manj je v njej hranljivih in zdravih učinkovin. Dokazano je namreč, da vsebnost vitaminov in mineralov z daljšim časom skladiščenja v veliko vrstah zelenjave pada. In ker do polic prepotuje dolgo pot, je vprašanje tudi, kaj sploh še najdemo v takšni zelenjavi.

Kakšna bo naša prehrana, je odvisno od nas samih. Naredimo si vrt, na katerem bomo pridelovali zelenjavo na čim bolj naraven način.

Zelo pomembno je, da si velikost samooskrbnega vrta prilagodimo svojemu času in življenjskemu slogu. Če bomo z velikostjo pretiravali, nam bo namesto sprostitve po delu v pisarni kaj hitro pomenil  hudo obremenitev, saj je na vrtu dela vse od marca, pa do novembra.

Zlasti tistim, ki so v vrtnarjenju šele začetniki, svetujemo, da začnejo z manjšim vrtom. S pridobivanjem izkušenj ga lahko kadarkoli povečajo.

Priporočljivo je začeti tudi z manjšim številom vrtnin, ob katerih si bomo sproti nabirali izkušnje in se naučili spopadati z vrtnarskimi težavami. Kljub dobremu načrtu je uspeh v vrtu odvisen od veliko dejavnikov, na primer lege vrta, kakovosti zemlje, časa namenjenega negi vrtnin, uporabe sredstev ter vremena. 

Ko izbiramo vrtnine, se odločimo za tiste, ki nam pri vzgoji ne bodo delale preveč težav. Začnemo lahko z osnovnimi, kot so bučke, solata, paradižnik, korenček, redkvica, nizki fižol, vmes posadimo nekatera zelišča, na primer šetraj, baziliko in peteršilj.

Ekološko samooskrbno vrtnarjenje je vrtnarjenje v skladu z naravo in njenimi zakoni, pri čemer pa si delo lahko zelo olajšamo z izborom visokokakovostnih sredstev. Rastline opazujemo in ukrepamo takoj, ko se pojavi prva sprememba na njih. 

Navkljub mnenju nekaterih, da je ekološko vrtnarjenje predvsem modna muha, smo Gaini strokovnjaki na modelnih vrtovih dokazali, da je ekološko samooskrbno vrtnarjenje lahko celo zelo učinkovito.  Na poligonu sonaravnih vrtov so se poleg našega ekološkega vrta predstavili še biodinamični, permakulturni vrt in vrt klasične pridelave. Tako glede zdravja rastlin kot okusnega, bogatega in zdravega pridelka se je naš ekološki vrt potrdil kot najboljša rešitev. Na 60 m2 smo pridelali dovolj zelenjave za 4 člansko družino za 8 mesecev. Skupaj je je bilo preko 200 kg.
    

Pri zasnovi vrta smo se opirali na najboljša dognanja vrtnarske prakse, vrt načrtovali glede na kolobar in mešane posevke in si s tem zagotovili dobro osnovo. Za pridelek pa smo združili še moderne rešitve in za nego in varstvo rastlin uporabljali preizkušena ekološka sredstva Plantella in Bio Plantella, od organskih gnojil, do ekoloških pripravkov na osnovi njivske preslice in sojinega lecitina za krepitev rastlin in preprečevanje pojava bolezni. Tudi proti škodljivcem smo se borili le z ekološkimi insekticidi.

Eno najpogostejših vprašanj na začetku je, kako velik mora biti vrt. Za sprotno samooskrbo s svežo zelenjavo naj bi zadostovalo okoli 10 m2 na osebo. Če želimo nekaj zelenjave še za ozimnico, pa bomo potrebovali 2x tolikšno površino vrta.  Uspeh vrta bo odvisen tudi od primerne lege, kakovosti tal, časa, ki mu ga bomo namenili ter uporabe sredstev za nego in varstvo rastlin. O vsem tem bomo sproti pisali v poglavju vrtnarjenje, da bodo najpomembnejši in predvsem praktični nasveti vedno pri roki.

Izbor in količina zelenjave v našem vrtu naj bosta v prvi vrsti zasnovana na našem najljubšem jedilniku. Za zdrav vrt pa bo potrebno upoštevati tudi osnove za kolobar in mešane posevke. Četudi nekaterim ni do vse zelenjave ali koristnih rastlin: začimb in zelišč ali cvetja, priporočamo, da jih v vrt vključijo zato, ker bistveno pripomorejo k zdravju bližnjih vrtnin, pripomorejo pa tudi k okusu. Z upoštevanjem potreb kolobarja, dobrih sosedov in mešanih posevkov bo manj težav z boleznimi in škodljivci, rastline pa bodo tudi bolje rasle. Tako bo naš vrt postal tudi prava mala tovarna svežih in koristnih snovi, vitaminov, mineralov in antioksidantov, ki bodo čistili naše telo, ga ščitili in pomagali pri obnavljanju celic.