Search
Search

Bazilika

Bazilika je eno izmed najbolj priljubljenih zelišč v kulinariki, blagodejno pa vpliva tudi na zdravje.
V vrtičkih je dobrodošla kot dobra soseda mnogih vrtnin, saj odganja škodljivce. Je rastlina, ki jo rade obiskujejo čebele, njeno eterično olje pa uporabljajo tudi v industriji parfumov. Na okenski polici bo nadležen mrčes preganjala iz vaše kuhinje.

Mavrica vonjev in okusov

Vrsta, ki jo najpogosteje gojimo, je navadna bazilika (Ocimum basilicum). Ima veliko število različkov. Od sort bazilik z listi, velikimi kot dlan (Mamooth, Genovese, Foglia di lattuga), raznih različkov s srednje velikimi listi do drobnolistnih grmičastih različkov (O.b. minimum, Piccolo). 

Tudi barve listov segajo od prevladujočih temnozelenih do temnordečih odtenkov(Red rubin, Osmin purple). Z velikostjo listov, razrastjo in barvo rastline sta povezana tudi vonj in aroma. 

Tako se poleg različic z značilno aromo bazilike,ki je lahko bolj »sladka« pri zelenih in bolj »robata« pri obarvanih različicah, najdejo tudi bazilike z aromo limone (citriodorum), cimeta (Cynnamonum) ali janeža (Licorice). Razpon pa razširijo še druge vrste bazilik kot sta Tulsi ali sveta bazilika (O. sanctum) in afriška ali modra bazilika (O.kilimandscharicum). 

Rastni pogoji

Bazilika zahteva veliko sonca, humozna, globoka in odcedna tla. Dobro uspeva na tleh, ki smo jih predhodno sezono gnojili s kakovostnim gnojem Plantella Organik

Razmnožujemo jo s setvijona stalno mesto ali s sadikami. Sejemo v drugi polovici maja in junija, ko so tla že dovolj topla. 

Sadike vzgojimo v rastlinjaku s setvijo od februarja naprej. Sejemo jih v specialno zemljo za setev, vzgojo in presajanje sadik Bio Plantella Start. Semena kalijo na svetlobi. Sadike presadimo na stalno mesto konec maja. Sproti odstranjujemo popke in tako pospešimo razrast. 

Bazilika je občutljiva na nizke temperature in jeseni ob prvih ohladitvah propade. 

Manjše različice bazilike lahko posadimo tudi v lončke. Lahko sejemo neposredno ali pa posadimo dve do tri malo večje sejančke, ki smo jih pripravili v rastlinjaku. Lončke imamo na okenski polici ali na drugem mestu, kjer je zadosti svetlobe. Bazilika se po rezanju precej hitro ponovno razraste, zato je dobro imeti več lončkov z zeliščem. Če želimo, da se ponovno razrastejo, pustimo eno ali dve kolenci nepoškodovani. Porabljen lonček preselimo na balkon ali v vrt, da si rastline opomorejo. 

Ljudsko zdravilstvo

Bazilika se uporablja pri lajšanju težav s prebavo, dihali in nespečnostjo. Zelišče bazilike vzbuja tek, pospešuje prebavo, preprečuje napenjanje in lajša bolečine ter krče prebavil. 

Površinsko razkužuje, zato jo uporabljamo pri manjših ranah in praskah. Zelišče in seme je uporabno kot razkužilo pri boleznih izločal in pri belem toku, s poparkom pa spiramo tudi aknasto kožo. 

Deluje blago pomirjevalno in pomaga pri nervozi, nespečnosti, depresiji in izčrpanosti. Lajša živčne glavobole, migreno ter težave pri gripi, vročinskih stanjih, oslovskem kašlju in pljučnih boleznih. Pri vnetjih sluznice ust in slabem zadahu si lahko pomagamo z grgranjem pripravka bazilike, kot prvo pomoč pa lahko na mesto pika žuželke vtremo svež sok listov bazilike.

Bazilično okrasje

Grmičaste različice, predvsem afriške bazilike, vse pogosteje srečamo kot okrasne rastline, primerne zlasti kot lončnice na terasah ali balkonih. Ta bazilika ima delno olesenela razvejana stebla in rdečkaste, srednje velike liste z narezanim robom. Cvetovi so rahlo obarvani. Če jo posadimo v večjo posodo, jo lahko v primernih prostorih tudi prezimimo. Spomladi grmiček obrežemo in oblikujemo. 

Zelo dekorativno delujejo mešani nasadi zelenih in purpurnih različic bazilike.