S svojimi dolgimi in močnimi koreninami gorjušica idealno prerahlja težko zemljo, zato ji mnogi rečejo kar naravna motika. Nad zemljo zraste veliko listne mase, s cvetjem pa privablja tudi mnoge čebele in druge opraševalce. Pozimi pomrzne, zato lahko spomladi to pomrznjeno listno maso brez težav zakopljemo v tla. Rastlina sodi med križnice, in je bližnja sorodnica zelja, cvetače … in redkvice, pa tudi repe in kolerabe. Zato v naslednjem letu te rastline še ne rastejo na teh gredicah. Seveda pa ju na zelenjavnem vrtu idealno vklopimo v kolobar, saj raste zelo hitro. Na vrtovih, kjer je zemlja težka, hladna in zbita, si vsako leto proti koncu julija splanirajte eno (lahko seveda tudi več) gredico, kjer boste posejali belo gorjušico. Rastlino pustite zmrzniti, če je jesen dolga, jo lahko večkrat pokosite, vendar ne do tal, zmrznjeno maso pa spomladi zakopljete v tla. Na tisto gredico morate seveda planirati kakšno plodovko, saj je obdelava takih tal možna in smiselna nekje od sredine aprila naprej. Ta gredica bo tudi služila vsem koristnim živim bitjem za varstvo pozimi, saj prekopana tla pozimi močno zredčijo tudi ta živi svet.
Kdaj in kako sejemo gorjušico
S svojimi koreninami, ki na naraven način zrahljajo zemljo in ustvarijo majhne zračne votline v njej, bo idealno pripravila zemljo za vse rastline. Kali zelo hitro tako spomladi, kot poleti in tudi v jeseni. Tudi nižje temperature zemlje ob setvi je ne motijo, zato jo lahko sejemo od začetka aprila naprej. Ne prezimi, zato ni problematična kot plevel v naslednjem letu.