Pogoste vrtnine v zelenjavnem vrtu

Artičoko vzagamo zaradi lepih in okusnih cvetnih popkov, za zdravilne namene pa so uporabni tudi listi. Uspeva v Sredozemlju.

Blitva je listnata zelenjava z velikimi listi svetlo ali temno zelene, rdeče ali rumene barve. Tudi njene listne žile so lahko različih barv ali debeline. Gojimo jo predvsem zaradi hranljivih listov.

Bob je stročnica z belimi cvetovi, ki se razvijejo v mesnate stroke, ki vsebujejo zrna. Je veliko lažje prebavljiv kakor fižol, vsebuje pa tudi širši spekter beljakovin, zato je to odlična stročnica za vegetarijance.

Zelena glava brokolija spominja na drevesno krošnjo, ki jo obdajajo listi. Je posebna, zelena različica cvetače, njegovo omesenelo socvetje pa je veliko bolj rahlo, predvsem pa manj časa vzdrži in hitro zacveti.

Brstični ohrovt smo nekoč Slovenci imenovali popčar ali brstičnik. Je dvoletna rastlina z močno olistanim steblom. Uporabljamo brste, ki jih lahko pobiramo celo zimo.

Okusne bučke spadajo med plodovke, ki jih gojimo zaradi svetlo do temno zelenih plodov.

Cvetača je vrtnina hadnih predelov, ki jo gojimo zaradi omesenelega cveta, ki se skriva za debelo plastjo zunanjih listov. Večina sort ima kremasto ali belo glavo.

Čebule poznamo v treh barvah, rjavi, rdeči in beli. Gojimo jo zaradi podzemne čebulice iz sočnih luskolistov, v katerih rastlina hrani založne in obrambne snovi.

Česen je zdravilna rastlina iz družine lukovk, ki ima močan in karakterističen vonj in okus. Uporabljamo liste in glavico.

Črno redkev gojimo zaradi podzemnega gomolja, ki ima tudi zdravilno vrednost.

Ime je dobil zaradi črne barve korena, pod katerim se skriva hrustljavo belo meso. Rastlina ima lepe rumene cvetove.

Drobnjak je začimbna rastlina trajnica iz rodu lukov. Cvetovi so vijoični, čebulica pa majhna in stožčasta. Uporabljamo liste.

Endivija je enoletna rastlina, ki raste v obliki glave s širokimi zelenimi listi. V prehrani jo uporabljamo svežo kot solato, čeprav jo ponekod uporabljajo tudi prekuhano.

Fižol izvira iz Južne Amerike in spada med metuljnice. Užitni so stroki in semena, fižolova zrna. Nizek fižol ne potrebuje opore.

Fižol izvira iz Južne Amerike in spada med metuljnice. Užitni so stroki in semena, fižolova zrna. Za rast potrebuje oporo.

Grah je druga najpomembnejša stročnica poleg fižola. Spada med metuljnice. Gojimo ga zaradi zelenih strokov in zrnja.

Jajčevec je dobil ime po plodovih jajčaste oblike, ki so lahko vijoličasti, rumeni ali beli. Zanimiv je za popestritev poletne prehrane in kot nadomestek mesa.

Kitajsko zelje je zelo zanimiva in vsestransko uporabna kapusnica, ki jo brez težav pridelamo na domačem vrtu.

Spada v družino križnic in jo gojimo zaradi gomolja, ki ga lahko uporabljamo kuhanega ali surovega.

Kolerabice so okusne predvsem mlade, gojimo jih zaradi gomoljev, ki so lahko beli ali vijolični.

Korenček je ena najbolj osnovnih in uporabnih vrst zelenjave, ki jo gojimo predvsem zaradi rumenkastega ali oranžnega korena. Uporabno pa je tudi njegovo listje.

Krompir je eno izmed osnovnih živil v prehrani človeka. Spada med razhudnikovke ga gojimo zaradi podzemnih hranljivih gomoljev.

Kumare gojimo zaradi okusnih sočnih plodov, ki jih lahko pobiramo manjše in vlagamo, ali pa večje, in jih uporabimo presne ali v drugih jedeh.

Listnati ohrovt spada med kapusnice. Užitni so listi, ki imajo tudi veliko zdarvilno vrednost.

Lubenice gojimo zaradi velikih, buči podobnih plodov z okunim rdečkastim mesom.

Melone gojimo zaradi dišečih okusnih plodov, ki jih v glavnem uporabljamo presne.

Motovilec je listnata zelenjava, ki jo lahko sejemo šele jeseni in uživamo celo zimo in pomlad.

Ohrovt spada med kapusnice in je vrtnina z veliko zdravilnii in hranilnii snovmi. Uživamo prdvsem liste.

Papriko gojimo zaradi barvitih koničastih ali kroglastih plodov, ki so aromatičnega in svežega okusa ter vsebujejo izredno veliko vitaminov. Spada med plodovke.

Paradižnik je ena najpgostejših vrtnin na naših vrtovih, uživamo okusne sadeže, ki so največkrat rdeče ali rumene barve in imajo veliko zdravilnih snovi.

Pastinak je stara korenasta zelenjava, ki jo gojimo zaradi belih korenov.

Peteršilj spada med začimbe, uporabljamo pa lahko liste ali koren.

Por spada med čebulnice in je znan po dolgem belem steblu. Poznamo letni in zimski por.

Radič je solatnica. Uživamo njegove liste in glavice zelene, rumene, rdeče ali pisane barve. Je aromaičen in rahlo genkega okusa.

Rdeča pesa je gomoljnica z velio zdravilno vrednostjo. Užitni so listi in gomolj, ki je rdeče do vijoličaste barve.

Redkvica spada med križnice. Gojimo jo zaradi njenih gomoljev, ki so rdeči, rožnati ali beli in aromatičnega svežega okusa.

Repa ima modrosive liste in rumene cvetove. Gojimo jo zaradi gomolja, ki ima ostro sladkast okus in vlaknato meso.

Rukola je enoletnica, mediteranska rastlina, ki jo gojimo zaradi aromatičnih, rahlo pekočih listov.

Koruza je enoletnica, ki jo gojimo zaradi mladih storžev. Te lahko uživamo surove, pečene ali kuhane.

Sladki komarček ima šope rumenih, kobulastih cvetov, tenke nitaste zelene liste in vonj po janežu. Gojimo ga zaradi nežnih glavic, ki jih lahko tudi belimo.

Solata je listnata vrtnina, ki jo gojimo zaradi okusnih listov. Uživamo lahko že posamezne liste, ali počakamo, da naredi glavice.

Šalotka je podobna čebuli, le da zelo redko cveti in se čebule med rastjo razdelijo v več manjših ali srednje velikih čebul.

Špargelj je delikatesna zelenjava, ki jo gojimo zaradi poganjkov, ki so lahko zeleni ali beli.

Špinača je listnata vrtnina, ki jo gojimo zaradi okusnih temno zelenih listov z veliko zdravilno vrednostjo.

Gojimo jo zaradi listja ali aromatičnih plodov, ki po okusu nekoliko spominjao na peteršilj.

Zeje spada med kapusnice. Užitni so že listi, ki kasneje oblikujejo glave.