Bolezni

Bela gniloba je zelo razširjena in agresivna gliva, ki okužuje številne vrtnine, jih uniči in poslabša kakovost vrtnin v času shranjevanja.

Beluševa rja je najnevarnejša bolezen gojenega beluša, zlasti na peščenih tleh, kjer je večja nevarnost izsušitve prsti. Močan napad bolezni lahko povzroči, da se pridelek v naslednjem letu zmanjša za polovico.

Čebuna plesen se pojavlja predvsem v hladnem in vlažnem vremenu in lahko okuži vse dele rastline. Lahko povzroči močno zmanjšanje pridelka in njegove kakovosti.

Zelo pogosta bolezen endivije v Sloveniji, zaradi nje lahko endivija v celoti propade. Največkrat se pojavi jeseni.

Črna žilavka je bakterijska bolezen kapusnic. Zaradi gnitja zeljnih glav je pridelek popolnoma uničen.

Bolezen povzroča resne motnje pri pridelovanju semen, tudi pridelek je bistveno manjši.

Najnevarnejša bolezen fižola. če je okužba prisotna že na semenu, rastline ne vzklijejo. Kasnejša okužba pa vodi v slabši, iznakažen pridelek.

Bolezen okužuje rastline pri temperaturah nad 25°C. Ob močnejši okužbi so plodovi uničeni in pridelka ni.

Glivična bolezen, ki zlasti v kislih tleh rastlinam povzroča zaostanek v rasti, lahko pa povzroči tudi propad. Prenaša se z okuženimi sadikami.

Nevarna bolezen graha, ki preprečuje rastlini oblikovati stroke, tako pridelka ni.

Kapusna plesen okužuje predvsem mlade rastline. V jeseni se pojavi tudi na starejših rastlinah, tako se pridelek in njegova kakovost močno poslabšata.

Pojavlja se v toplem in suhem poletju, listi se sušijo in odmirajo, pridelek je slabši.

Kumarni mozaik je virusna bolezen, ki povzroča slabo rast, deformira ali celo uniči rastline. Vir okužbe so lahko druge okužene rastline. Prenašalci so listne uši.

Najbolj nevarna bolezen zelene, ki povzroča velike izgube pridelka. Listi so uničeni, zato se tudi gomolj ne more oblikovati.

Pomembna bolezen paradižnika, ki prizadene predvsem liste, pridelek je manjši in slabše kakovosti.

Najpomembnejša glivična bolezen paradižnika, ki okužuje tudi krompir, potrebuje vlago in toploto. Na rastlini se pojavijo madeži, večji okužbi sledi propad rastline.

Pepelasta plesen je eden izmed najbolj razširjenih in enostavno prepoznavnih rastlinskih bolezni, ki napada praktično vse rastline.

Bolezen se širi predvsem v območjih s toplo in vlažno klimo. Pegice na listih močno zmanjšajo presnovo, zato se pridelek zmanjša.

Plesen bučnic je bolezen, ki zlasti v toplem in vlažnem poletju zmanjša pridelek kumar, buč in lubenic ali ga celo uniči.

Rja je bolezen, ki se zelo hitro širi. Povzroča odmiranje rastlinskih delov, rastline se sušijo, pridelek pa je slabši.

Pojavlja se na odmrlih in poškodovanih delih rastlin v vlažnem vremenu, kadar so pogoji za okužbo ugodni, lahko rastlina v celoti propade.

Solatna plesen napada predvsem solato v pregostih posevkih. V deževnih obdobjih in na težkih tleh lahko solata tudi povsem propade.