Ubranimo pridelek pred polži
9. 6. 2016
Ogromno škodo na vrtovih povzročijo: polži, lazarji, slinarji in veliki polži (s hišicami). Prehranjujejo se z vrtninami, okrasnimi in sadnimi rastlinami. Poškodbe so zelo očitne, ker pojedo zeleni in mehak del rastlin. Tudi če rastlina ni okužena, je zaradi poškodbe izpostavljena boleznim.
Da so polži napadli rastlino, prepoznamo po sluzasti, srebrnkasti sledi, ki jo puščajo za sabo. Tako škodljivca na rastlinah ne zamenjamo z gosenicami ali drugimi žuželkami. Najpogosteje se spravijo na nizke rastline ali tiste z nizkimi listi, kot so: jagode, solatnice, hoste in druge.
Pasti za polže
Prvo delo je zmanjšanje skrivališč za polže, kjer se zadržujejo med dnevom. Polži so aktivni ponoči, v hladnejših delih dneva in v primeru vlažnega in oblačnega vremena. Posebno se slinarji in lazarji izogibajo vročini, saj so sestavljeni iz 85 % vode. Tako jim lahko nastavimo skrivališča, kot list rabarbare, ki ga položimo čez del vrta ali pa desko, ki je obrobljena na spodnji strani z 2 letvicama, tako da je dvignjena od tal. Vsak dan posebej polže poberemo iz skrivališča. Večje plastenke ali posode lahko zakopljemo v zemljo ter vanje natočimo pivo. Polže privablja vonj in tako padejo v past. Seveda se bodo še vedno skrivali v gosto zasajenih rastlinah, a vseeno lahko na ta način zmanjšamo njihovo populacijo.
Prepreke
Na noč lahko polži premagajo pot 25 ali celo več metrov. Premikajo se po vlažni podlagi, zato je dobro gredo obrobiti s peskom, prodom, žaganjem.
Baker odganja polže, zato lahko okoli vrta ali posameznih loncev nastavimo prepreke (kose kovine) iz bakra. Previdni moramo biti zaradi ostrih robov, ki so predvsem nevarni otrokom in domačim živalim.
Težave s polži se pojavljajo na drevesih in drugih olesenelih rastlinah. V tem primeru lahko s čopičem namažemo deblo z bakrovim sredstvom
Bio Plantella Cuprovin 50. Premaz naj bo do 20 cm višine od tal.
Najbolj naravna in učinkovita metoda je postavitev mehanske prepreke z uporabo
Bio Plantella Gela proti polžem. Okoli posameznih rastlin naredimo obroč z gelom in tako preprečimo dostop polžem do rastline. Sredstvo je zelo odporno proti dolgotrajnim padavinam, obenem pa popolnoma neškodljivo otrokom in hišnim živalim.
Koristne rastline
Najpogosteje napadene so rastline z nizkimi listi, ki jih polži najlažje dosežejo. Tako so najpogostejša tarča: solatnice, špinačnice, jagode, bazilika, zelje, hoste, dalije,… Na drugi strani pa se polži izogibajo: maku, begonijam, fuksijam, geranijam, lantani, telohu, orlicam, preobjedi, potonikam, hortenzijam, vrtnicam in še bi se jih našlo. Pomembna so tudi zelišča, saj polži ne prenašajo rastlin z bolj intenzivnimi vonji, kot so sivka, rožmarin in žajbelj.
Naravni zatiralci
Za naravno zatiranje polžev si lahko omislimo race ali kokoši. Z njimi se prehranjujejo tudi drugi: ptiči, kače, slepci in kuščarji, žabe in krastače, želve in nekatere žuželke, ki plenijo jajčeca in odrasle osebke (ličinke kresnic, hrošč krešič). Ne pozabimo na ježa in rovke. Ne uničujemo pa polžev s hišicami, ki povzročijo malo škode ter uničujejo jajčeca bolj škodljivih slinarjev in lazarjev.
Vanes Husić