S pravilnim načinom, primerno temperaturo in časom sušenja bomo ohranili učinkovine v zeliščih. Sušimo jih na lesah – leseni okvir z železno ali plastično mrežico. Pomembno je zagotoviti dobro kroženje zraka, da se zelišča enakomerno sušijo. Uporabimo lahko tudi toplotne sušilce, pri katerih bo potrebno slediti priloženim navodilom ali redno pregledovati zelišča in oceniti primerno suhost. Uporabimo lahko tudi vrv, s katero zelišča zvežemo v šopke in jih obesimo v primeren prostor.
Vse rastline pred sušenjem očistimo zemlje, plevelov, žuželk. Pri sušenju jih zaščitimo pred močnim soncem, dežjem, vetrom, domačimi in divjimi živalmi, pticami, žuželkami in drugimi škodljivci.
Da je zelišče primerno posušeno, vemo po barvi, saj zelena mora ostati zelena in ne siva ali črna. Primerno suhost prepoznamo tako, da zel enostavno prelomimo. Če se le prepogne, jo moramo še dosušiti. Če pa se med prsti zdrobi, je posušena preveč in jo v tem primeru pustimo na zraku, da pridobi nekaj vlage.
Zel narežemo na primerno velike kose pred sušenjem. Tiste, ki vsebujejo veliko vode, razprostremo v tanjše plasti. Sušimo v količini 400 – 1000 g / 1 m2.
Liste in vršičke lahko narežemo na želeno velikost, ki jo bomo lažje spravili v embalažo za shranjevanje. Na sušilo jih damo 600 – 1200 g / 1 m2. Rastline z bolj mesnatimi listi (žajbelj) se sušijo dalj časa kot tiste s tankimi listi (melisa). Če sušilo prenapolnimo, jih lahko občasno premešamo.
Cvetove naberemo v manjših količinah, ker hitro ovenijo in začnejo propadati. Po sušilu jih razprostremo v eno plast.
Korenine razrežemo na primerno velikost in damo hitro sušiti, da preprečimo počrnitev. Sušimo jih v količini 1-3 kg / 1 m2.
Če uporabljamo toplotni sušilnik, sušimo veliko večino zelišč na temperaturi 30 – 40° C. Izjema so lubje in korenine, ki jih lahko sušimo na 50° C.