Search
Search

Do kdaj lahko pustimo različne vrtnine na vrtu

21. 9. 2016
Vrtnine se glede na odpornost proti mrazu med seboj zelo razlikujejo. Najbolj so občutljive različne plodovke, zato jih praviloma do konca septembra poberemo. Najbolj trpežne pa so kapusnice, motovilec, kitajska listnata zelenjava in tudi nekatere korenovke. 

Korenovke

Pozno korenje, zeleno in rdeče zelje pustimo v zemlji do prvega večjega mraza, v klet jih pospravimo v novembru. Najdlje zdržijo, če jih zakopljemo v vlažen pesek. Peteršilj in korenček tik pred zimo lahko rahlo ogrnemo z zemljo, na gredico korenčka, kjer ni čebule, pa nasujemo 20-centimetrsko plast listja ali slame. Blitva bo prezimila tudi brez pomoči.
  
V oktobru in novembru sadimo le še korenike rabarbare in stroke česna. Peteršilj in drobnjak posadimo v lončke in ga prenesemo na toplo, da bomo lahko imeli vso zimo svež pridelek.

Brokoli lahko prenese tudi nekaj stopinj pod lediščem, brstični ohrovt pa je zunaj čisto zadovoljen vso zimo. Konec oktobra ali novembra brstični in listnati ohrovt ogrnemo z zemljo, da se rastline ob močnejšem snegu ali vetru ne bodo  prevrnile. Listi rastline  varujejo pred mrazom, zato jih ne odstranjujemo. 

Še zadnjič posejemo redkvico, ki jo oktobra pobiramo z gred. Jeseni sejana redkvica lepo in hitro raste, saj ima rada nižje temperature in vlago.

V septembru še lahko sadimo sadike zimskega pora, pridelek pobiramo od novembra naprej preko cele zime. 

Buče

Buče poberemo in jih pred skladiščenjem še nekaj časa pustimo na soncu, da zunanja lupina otrdi. Skladiščimo jih v hladnem in temnem prostoru. Pred prvo zmrzaljo poberemo vsa zelišča, ki ne preživijo zime, in jih shranimo. 

Zelišča

Večletna zelišča, ki lahko rastejo na prostem, zaščitimo. Lovor in rožmarin izkopljemo ter posadimo v posodo, ki jo pustimo na prostem do prve slane.

Tudi zimska kreša, ki se od vrtne razlikuje po velikih in širokih listih, dobro prenaša mraz. Zaščiteno s tunelom lahko režemo ali obiramo liste preko cele zime.

Listnata zelenjava

Špinača
Špinača je odlična za jesensko gojenje, saj ima raje nižje temperature in več vlage. Pobiramo jo lahko vse do novembra, oziroma do prvih zmrzali. Prezimila bo na gredah, spomladi, ko se bo otoplilo, pa ponovno odgnala. Pred začetkom poletja jo poberemo, saj bo drugače hitro pognala v cvet.

Rukola
Divja rukola, dvoredec, pogosto brez težav prezimi in ga lahko porežemo še spomladi. Navadna rukola sicer ne prezimi, vendar bo v jesenskem času obilno rodila, saj je z malo sreče ne bodo ovirali škodljivci. Posamezne luknjice na listih pa naj vas pretirano ne motijo, saj niso »strupene«. Lastniki rastlinjakov naj jo sejejo vanj za zimsko rezanje.

Zimski tolščak
Zimski tolščak je na mraz odporna listnata zelenjava. Raste sicer vse leto na senčnih, vlažnih legah. Poleti ga zato sejemo v senco višjih rastlin, lahko pa tudi v posode na senčnato teraso.  Tolščak lahko nadomesti motovilec, poleg tega pa dobro prekrije gredice. 

Zimska solata 
Gredice z zimsko solato zaščitimo s kopreno ali s tuneli, da omilimo vpliv nizkih temperatur.

Nevenka Breznik