Zaščitimo rastline pred zimo
26. 10. 2016
Pred mrazom je potrebno nekatere rastline pobrati, bolj odporne pa zaščitimo z agrokopreno ali nizkim tunelom. Mraz je za večino vrtnin usoden, nekatere rastline, kot npr. ohrovt pa ga dobro prenašajo in jim celo izboljša okus. Katere rastline je treba zaščititi in kako to naredimo?
Pred mrazom poberemo rastline, ki so na mraz občutljive, predvsem: kumare, papriko, jajčevce, stročji fižol, pa tudi krhkolistno in mehko solato. Bolj odporne vrtnine, kot so zimska solata, radič in endivija v večjem mrazu potrebujejo zaščito v obliki nizkega tunela, včasih pa zimo prenesejo tudi brez pokrivala.
Pozno korenje, zelena, črna redkev, repa, pastinak in rdeča pesa lahko ostanejo v zemlji do prvega večjega mraza, včasih jih pospravimo šele v novembru.
Najdlje jih bomo ohranili, če jih zakopljemo v pesek ali mivko, ki jo občasno vlažimo. Koreni in gomolji morajo biti nepoškodovani in zdravi. Poberemo tudi zelene dele peteršilja, ki jih sveže porabimo, posušimo ali zamrznemo.
Pred mrazom poberemo tudi buče in jih še nekaj časa pustimo na toplem soncu. Tako bo njihova lupina postala bolj suha in trdnejša. Shranimo jih v temnem in hladnem prostoru.
Najbolj odporen ohrovt
Na mraz so zelo odporne kapusnice, predvsem brokoli, ki mirno prenese prvo slano in mraz nekaj stopinj pod ničlo. Pravi ljubitelj slane in mraza pa je brstični ohrovt. Ta ima rad nizke temperature, v številnih letih žlahtnjenja pa so nastale tudi sorte, ki jih lahko gojimo vse leto.
Pozne sorte brstičnega ohrovta prenesejo tudi temperature okoli 10 stopinj pod ničlo. Brsti so najboljši takrat, ko jih nekajkrat dobi slana. Tudi če zmrznejo, so še vedno uporabni. Zmrznjene brstiče lahko shranimo direktno v zmrzovalniku ali pa jih odtajamo in takoj uporabimo.
Poleg brstičnega ohrovta mraz dobro prenaša tudi blitva, ki bo spomladi zgodaj pognala in ponudila sveže liste.
Paradižnik pred slano poberemo
Zrele paradižnike poberemo in uporabimo takoj ali jih predelamo v mezgo, omake... Nedozorele paradižnike lahko poberemo in jih zavijemo v časopisni papir ter pustimo na svetli, sončni in topli okenski polici, kjer bodo dozoreli. Lahko pa paradižnikove rastline z nedozorelimi plodovi izkopljemo ali porežemo pri tleh, jih v toplem prostoru obesimo z vrhom navzdol in počakamo, da se bodo obarvali. Tako lahko paradižnik uživamo še dolgo v jesen.
Zelišča in mraz
Zelišča, ki rastejo na vrtu, so večinoma na mraz precej občutljiva. Žajbelj, timijan in sivka so zelišča, ki sicer ostanejo na vrtu, vendar jih moramo zaščititi pred mrazom. Najbolj enostavno je, da jih prekrijemo z odpadlim listjem, smrekovimi vejami ali belo zimsko agrokopreno.
Če smo imeli na vrtu posajen rožmarin ali lovor, ju s čim več zemlje in čim manj poškodovanimi koreninami izkopljemo in presadimo v posode. Posode postavimo v hladen, neogrevan in svetel prostor.
V manjše lončke presadimo peteršilj, baziliko, krešo in drobnjak ter jih postavimo v kuhinjo, da nam bodo pozimi pri roki.
Nevenka Breznik