Ta spletna stran uporablja piškotke
Piškotke uporabljamo, da bi vam omogočili nemoteno in prijetno uporabniško izkušnjo. Z nadaljnjo uporabo te spletne strani se strinjate z našo politiko piškotkov.

O piškotkih

Kaj so piškotki?

Piškotki so male besedilne datoteke, v katere se zapišejo podatki o obisku spletne strani.

Interakcija med spletnim uporabnikom in spletno stranjo je s pomočjo piškotkov hitrejša in enostavnejša. Z njihovo pomočjo si spletna stran zapomni posameznikove preference in izkušnje, s tem je prihranjen čas, brskanje po spletnih straneh pa je bolj učinkovito in prijetno.

Razlogov za uporabo piškotkov je več, kot prvi gotovo njihova lastnost shranjevanja podatkov o stanju posamezne spletne strani (izbira jezika, število prikazanih rezultatov, velikost pisave itn.), pomagajo pri izvajanju spletnih storitev (registracija, vsebina nakupovalne košarice, prijava na e-novice, ogled videa itn.), pomagajo pri zbiranju podatkov o navadah spletnih uporabnikov (število obiskov, uporabnikom zanimiva vsebina itn.), s katerimi si pomagamo izboljšati vašo uporabniško izkušnjo in ocenimo učinkovitost zasnove spletne strani.

Nobeni piškotki, ki jih uporabljamo na svojih spletnih straneh, ne zbirajo podatkov, s katerimi bi vas bilo mogoče osebno prepoznati.

Ker želimo biti z vami popolnoma odkriti, smo pripravili seznam vseh piškotkov, ki jih uporabljamo, in zakaj. Upoštevajte, da se z nadaljnjo uporabo te spletne strani strinjate z našo rabo opisanih piškotkov.

Katere piškotke uporablja ta spletna stran?

Nujno potrebni piškotki

Piškotki, ki nam pomagajo ustrezno prikazati vsebine, omogočajo delovanje obrazcev, košarice in drugih bistvenih elementov spletne strani.
Tovrstni piškotki so aktivni le v času trajanja seje.
Primer uporabljenih piškotkov: ASP.NET_SessionId

Google

Google uprablja piškotke za shranjevanje priljubljenih uporabniških nastavitev, izbire jezikovne verzije, št. prikazanih zadetkov in vrednosti, prikaz informacij na Google zemljevidih ter mnogih drugih funkcionalnosti in storitev tega spletnega giganta.
Več >>

Google Analytics

Google Analytics je storitev spletnega analiziranja. Nudi nam informacije o obnašanju uporabnikov na naši spletni strani in nam s tem pomaga ustvariti boljšo uporabniško izkušnjo, prikazati relevantno vsebino itn. Pri razbiranju teh podatkov vas ne moremo osebno prepoznati.
Življenjska doba teh piškotkov znaša do 2 let.
Primer uporabljenih piškotkov: _ga, __utma, __utmb,__utmc, __utmz in __utmv.
Več >>

Youtube

Storitev YouTube uporabljamo za predvajanje video posnetkov, piškotki pa se uporabljajo za beleženje podatkov o ogledih, shranjevanje priljublejnih uporabniških nastavitev, prikaz relevantnih video posnetkov itn.
Življenjska doba teh piškotkov znaša do 10 let.
Primeri uporabljenih piškotkov: Visitor_info1_Live, Use_Hitbox, SID, LOGIN_INFO, use_hotbox, PREF, SSID, HSID, watched_video_id_list, __utma, __utmz, demographics, VISITOR_INFO1_LIVE
Več >>

Facebook

Piškotki storitve Facebook personalizirajo izkušnjo skupne rabe, saj vam omogoča prijavo in preprosto interakcijo z družabnimi omrežji in beležijo število delitev, všečkov, komentarjev.
Življenjska doba teh piškotkov znaša do 5 let.
Primer uporabljenih piškotkov: act,locale, lu, datr, csm
Več >>

Twitter

Piškotki družbenega omrežja Twitter, ki vam omogočajo lažjo interakcijo s tem družbenim omrežjem.
Življenjska doba teh piškotkov znaša do 5 let.
Primer uporabljenih piškotkov: k, guest_id, auth_token_session, secure_session, twll, twitter_sess
Več >>

Kako lahko upravljate ali brišete piškotke?

Piškotkov nikakor ne bomo uporabljali za zbiranje vaših osebno določljivih podatkov, po želji pa lahko nastavitve o uporabi piškotkov spremenite tudi v brskalniku svojega računalnika ali mobilne naprave.

Večina modernih brskalnikov omogoča, da sprejmete ali zavrnete vse piškotke, sprejmete ali zavrnete le določene vrste piškotkov ali pa si nastavite opozorilo, da stran želi shraniti piškotek na vašo napravo. Izbrišete lahko tudi piškotke, ki jih je brskalnik že shranil na vaši napravi.

Opozarjamo vas, da v primeru izklopa piškotkov vse funkcionalnosti spletnih strani morda ne bodo delovale enako učinkovito, opozorilo o uporabi piškotkov se bo prikazalo ob vsakem obisku, dolgoročno pa bo to negativno vplivalo na vašo uporabniško izkušnjo.

Postopek spremembe nastavitev piškotkov se v vsakem brskalniku razlikuje. Informacijo o tem lahko poiščete s pomočjo funkcije »Pomoč«, obiščete www.aboutcookies.org, ki nazorno razloži postopek v vseh modernih brskalnikih, ali pa nas kontaktirate prek e-pošte.

Kako ravnamo z vašimi osebnimi podatki, ki jih vpišete v obrazce na spletni strani in prijavi na e-novice?

Podatke, ki jih vpišete v obrazce na spletni strani, uporabljamo izključno za namene predaje sporočila (oddaja povpraševanja, rezervacije, nakupa itn.) oz. zahtevane storitve. Vaše podatke skrbno varujemo in jih nikakor ne posredujemo tretjim osebam oziroma uporabljamo za kakršne koli druge namene.

S prijavo na e-novice soglašate, da vaš elektronski naslov uporabljamo za namene obveščanja o novostih. Iz sistema se lahko kadarkoli izpišete in sicer tako, da v poslanem elektronskem sporočilu kliknete na označeno povezavo za odjavo.

Piškotke Google Analytics in DoubleClick je mogoče onemogočiti tudi s pomočjo navodil, ki so na voljo preko spodnjih povezav:
Google Analytics https://tools.google.com/dlpage/gaoptout?hl=en
Double Click: http://www.google.com/policies/technologies/ads/
AddThis: http://www.addthis.com/privacy/opt-out-saved#.UbmBr6zDCZd

Več informacij o piškotkih je na voljo tudi v smernicah informacijskega pooblaščenca

Search
Search

Zima, zima bela...

14. 12. 2016
Včasih si prave zime nismo mogli predstavljati brez snežne odeje in nizkih temperatur. Zadnja desetletja pa zelene in tople zime kažejo, kako muhasti so postali ustaljeni vremenski vzorci. Radovedni smo, kaj nas čaka v prihodnjih mesecih.

Nekateri prav nič ne pogrešajo mraza, a nizke temperature zraka in tal so še kako pomembne za mnoge rastline, ki nam kasneje spomladi in poleti prinašajo obilne plodove. Sadno drevje na primer potrebuje obdobje s temperaturami zraka krepko pod ničlo, da lahko spomladi zacveti. Pri nekaterih sortah je dovolj že nekaj dni, druge spet potrebujejo tudi nekaj tednov. Tudi pri ozimnih žitih je tako. Zato je mraz koristen. Ne prizanaša tudi nekaterim škodljivcem, kar nam tudi prinaša koristi, saj se ti spomladi ne namnožijo preveč in nam zato povzroče bistveno manj škode, kot v pretoplih zimah. V preteklosti smo imeli na primer v Ljubljani 90 dni na leto, ko je bila temperatura zraka ponoči pod ničlo, zdaj pa je to obdobje že za teden krajše.

Sneg bi bil dobrodošel

Snežna odeja je na primer za vrtičkarje dober obet, da nove pomladi ne bodo začeli v sušnih razmerah. Ima tudi vlogo ohranjanja primerne temperature tal pod snežno odejo, saj je dober izolator. Zato so na primer ozimine varno spravljene pod snežno izolacijo. Skupna višina novozapadlega snega je v nižinah osrednje in vzhodne Slovenije med 60 in 100 cm, medtem ko v visokogorju v povprečju v sezoni zapade več kot 4 m snega.  

Nekoč hude zime

Snežni rekordi iz prejšnjega stoletja ostajajo spomin na mrzle zime iz preteklosti. V Ljubljani na primer je bila najvišja snežna odeja izmerjena sredi februarja 1952, ko je dosegla skoraj meter in pol. Tudi januarja 1987 je prestolnica zabeležila skoraj 90 cm snega. V Murski Soboti je sicer bilo največ snega leta 1986 in to kar 61 centimetrov. Za malo starejše bo nepozabna ostala tudi zima 1962/63, ko je sneg ležal v nižinskih predelih Slovenije kar 120 dni. To pomeni skoraj štiri mesece skupaj. Blejsko jezero je takrat pokril tudi več kot meter debel ledeni pokrov. Izjemno je bilo tudi leto 1969, ko je sneg v osrednji Sloveniji zapadel še 20. maja, leta 1974 pa je v Kranjski Gori snežilo celo sredi junija. 

Čeprav zime postajajo v povprečju toplejše in tudi bolj zelene, so na Kredarici izmerili rekordno debelino snežne odeje v zadnjih 50 letih aprila leta 2001. Višina snega je znašala kar 7 m. Napovedi za prihodnost seveda kažejo, da bodo zime, bolj pogosto kot do zdaj, imele nezanesljivo snežno odejo, vsaj v zimsko-športnem smislu. Glede na to, da so se zime povsod pri nas ogrele v zadnjih 30 letih za skoraj za stopinjo Celzija, gre pričakovati, da se bo verjetnost za pojav zelenih zim povečevala. To nakazuje tudi padavinski trend, ki kaže, da pade pozimi v povprečju tudi manj padavin. Seveda pa to še zdaleč ne pomeni, da ne bomo več potrebovali plugov in lopat.

Januar hladen, a tudi snežen

Sezonske meteorološke napovedi so še vedno zelo nezanesljive, še posebej če ne živimo blizu oceanov. Zato so napovedi, kakšna bo prihajajoča sezona zelo nehvaležne. Pripravljajo jih le veliki centri po svetu in so zelo splošne, za Slovenijo pa pogosto povsem neuporabne. A če jih vseeno povzamemo, nam obetajo hladen in dokaj suh začetek zime, nekje do polovice januarja. V drugem delu pa naj bi bila zima toplejša, a tudi bolj vlažna, kar pomeni tudi sneženje, vsaj v visokogorju. Zanesljivo pa bomo dočakali tudi sneg v nižinah, vprašanje je le, kako dolgo bo snežna odeja vzdržala.

Dr. Lučka Kajfež Bogataj