Sadje in zelenjava za boljše razpoloženje
19. 1. 2017
Pozimi postanejo dnevi krajši, pa tudi vreme je manj sončno, zato je svetlobe manj. Slabo vreme, megla in veliko teme pri nekaterih ljudeh lahko vplivajo na delno poslabšanje razpoloženja, pomanjkanje energije, brezvoljnost in morda povečanje teka. Predvsem sami lahko poskrbimo, da se bomo z domačo pridelavo hrane in s pomočjo gibanja ob delu na vrtu tudi v teh vremensko manj prijaznih dneh počutili dobro.
V času, ko so dnevi krajši, noči pa daljše, velikokrat opazimo, da si želimo in potrebujemo več spanja, da se nam apetit poveča, predvsem želja po sladkarijah, energija se zmanjša, postanemo bolj razdražljivi in imamo težave s koncentracijo. Včasih izgubimo tudi zanimanje za različne vsakodnevne aktivnosti in smo pogosto slabe volje. Za boljše razpoloženje v tem obdobju pomanjkanja sončne svetlobe uživamo hrano, ki spodbuja izločanje serotonina.
Ta sodeluje v prenosu dražljajev med celicami živčevja in aktivira centre v možganih. Prinese nam občutek ugodja, zmanjšuje apetit in dviguje prag bolečine. Pomanjkanje hormona serotonina je pogosto vzrok za potrtost, žalost, tesnobo in obup. Ta hormon je pravzaprav hormon sreče. Zmanjšuje napetost, preganja depresijo in izboljša kakovost spanca. Pri sintezi serotonina ima glavno vlogo aminokislina triptofan, ob njem pa še vitamin B6 (niacin) in magnezij. Tako so priporočljivi kompleksni ogljikovi hidrati, zlasti polnozrnat riž, ječmen in pira.
Živila oranžne barve
Na splošno uživajmo veliko raznovrstnega sadja in zelenjave. Za dobro voljo in večjo energijo sta zelo pomembna sadje in zelenjava oranžne barve, ki vsebujeta karotenoide, zlasti beta karoten. Ta krepi naš imunski sistem, obenem pa deluje pomirjajoče.
Tako si pozimi privoščimo veliko močno oranžnega korenčka, ki ga pohrustamo kar presnega, po možnosti v kombinaciji z maščobami, kot so npr. maslo, olivno olje, sir ... Še boljše pa je, da si pripravimo svež korenčkov sok. Poleg korenčka uživajmo še rumeno in rdečo papriko, rdečkasto obarvane hruške, jabolka, buče, od tropskih sadežev pa mango in papajo.
Ekološko pridelovanje korenčka
Najboljše je seveda, da si korenček pridelamo sami na vrtu na naraven način. Za kakovosten ekološko pridelan korenček tla dobro pripravimo in globoko prerahljamo. Dodajmo dobro preperel kompost.
Korenček potrebuje strukturna, najrajši peščena tla. Ne prehitevajmo s spomladansko setvijo, temperatura tal naj bo najmanj od 6 do 7 °C. Seme kali do 14 dni. Da se med kaljenjem ne izsuši, poskrbimo za zadostno vlažnost tal, tako da zemljo redno zalivamo in oblikujemo plast organske zastirke.
Posevek preredčimo, vendar rastline, ki smo jih populili, odstranimo, da s svojim vonjem ne pritegnejo korenjeve muhe. V tem času tudi nastavimo
Bio Plantella rumene lepljive plošče, ki jih namestimo na količke v višini nekoliko nad listjem korenja. Posevek redno varujemo pred boleznimi s škropljenjem z naravnim varovalnim sredstvom na osnovi njivske preslice
Bio Plantella Natur. Pridelek poberemo, ko začnejo rumeneti zunanji listi.
Korenje ima ob sebi najrajši endivijo, grah, česen, zelje, por, redkvico, solato, paradižnik ali čebulo, medtem ko se v njegovi neposredni soseščini izogibajmo peteršilju, ki sodi v isto družino.
Živila zelene barve
V velikih količinah si privoščimo tudi zeleno obarvane vrste zelenjave in sadja, saj vsebujejo klorofil in folno kislino. Zelena živila pozitivno delujejo na naše počutje, saj sproščajo in zmanjšujejo nervozo ter razdraženost. Tako si lahko pozimi pripravimo zeleno solato, zelje, brokoli, jabolka in hruške, ki jih sami pridelamo z naravnimi ekološkimi sredstvi. Ne pozabimo na špinačo, ki je bogata tudi z magnezijem.
Uživajmo veliko stročnic (fižol, grah, soja, leča ...), ki vsebujejo aminokislino triptofan, ki sodeluje pri nastajanju serotonina.
V zimskih dneh se potrudimo, da bomo čim več zunaj, bodisi na vrtu ali pa pojdimo na sprehod. Tudi če vreme ni najbolj prijetno, se toplo oblecimo, vzemimo dežnik in pojdimo ven. V zaprtih prostorih, še zlasti v mestih, lahko opazimo tudi pomanjkanje negativnih ionov, ki skrbijo za naše dobro počutje. Največ naravnih negativnih ionov najdemo ob slapovih, pa tudi na prostem, kadar dežuje.
Pomanjkanje negativnih ionov prav tako vpliva na večjo občutljivost in slabo voljo. Zelo hitro lahko opazimo, kako dobro nam dene sprehod po dežju, zato se tudi v slabem vremenu čim večkrat sprehajajmo. Zavedajmo se, da je celo na oblačen zimski dan sončna svetloba zunaj močnejša kot svetloba v stanovanju.
Ekološko pridelovanje špinače
Ekološko pridelana špinača bo v primerjavi s pridelkom iz klasične pridelave vsebovala bistveno manj nitratov, ki jih vsrka iz tal, gnojenih z mineralnimi gnojili. Špinačo sejemo v jesenskem in spomladanskem času, saj poletne vročine ne prenaša najboljše.
Potrebuje globoka, rodovitna rahlo kisla ali nevtralna tla. Idealna je sončna lega. Špinača za hranila ni zahtevna, zato je dovolj, da gredico pognojimo z dobrim kompostom. Vedno jo gojimo v mešanih posevkih, kjer ima prav poseben pomen. Saponini, ki jih vsebujejo njene korenine, omogočajo drugim vrtninam lažje sprejemanje hranilnih snovi. Zato špinače ob spravilu nikoli ne pulimo s koreninami, temveč le odrežemo nadzemni del.
Špinača se odlično ujema z zeljem, rdečo peso, visokim fižolom, krompirjem in paradižnikom. Včasih se v vlažnih pomladih ali jesenih na listih pojavi listna pegavost. Bolezen preprečimo z rednim preventivnim škropljenjem z varovalnim sredstvom na osnovi njivske preslice
Bio Plantella Natur.
Nevenka Breznik