Kakšna so moja tla in kako jih izboljšam
4. 3. 2016
Zemlja nudi ustrezen dom in tudi hrano našim vrtninam. Če zanjo ustrezno skrbimo, so rastline zdrave, zato uporaba škropiv navadno ni potrebna. V ekološkem vrtičku je tako skrb za zemljo najvažnejše opravilo, da pa bi tla lahko pravilno obdelovali in primerno gnojili, moramo najprej ugotoviti, kakšno vrsto sploh imamo.
Ilovnata tla
Ilovnata tla so najbolj idealna, saj so bogata s humusom, dobro pa tudi zadržujejo vlago in hranila. Prepoznamo jih tako, da jih lahko takrat, ko so vlažna, stisnemo v vlažno, lepljivo kepico, ko pa so na pol suha ali suha, razpadejo v manjše kepice, ki se držijo skupaj, a se ne lepijo. V takih tleh se dobro počutijo vse vrtnine.
Jeseni gredice pripravimo za zgodnje spomladanske setve in sajenje - dobro jih prerahljamo, nato pa v tla ob zakopavanju dodamo dolgodelujoče stoodstotno organsko gnojilo plantella organik.
Peščena tla
Peščena tla prepoznamo po tem, da jih v pesti ne moremo oblikovati v kepo tudi ko so mokra, pač pa kar spolzijo skozi prste. Tudi z lopato jih ne moremo obračati, saj se sesujejo. Taka tla se hitro ogrejejo in omogočajo zelo zgodnje prve spomladanske setve, niso sposobna zadrževati vlage, iz območja korenin pa se spirajo tudi hranila za rastline.
Tako jih je potrebno izdatno obogatiti z organsko snovjo. Peščenih tal večinoma jeseni ne obdelujemo oziroma prekopavamo. Pripravimo samo tiste grede, ki bi jih želeli posaditi zelo zgodaj spomladi. Takrat na gredice potresemo pelete dolgodelujočega organskega gnojila plantella organik.
Peščena tla obogatimo z organsko snovjo in humusom na več načinov. Veliko bogastvo zanje predstavljajo metuljnice. Med njimi so tudi vrtne stročnice: fižol, grah, bob, čičerika, soja in leča, ki jih lahko kasneje zaužijemo, največ pa je takih, ki jih uporabimo samo kot rastline za zeleno gnojenje - detelje, lupina in lucerna. Metuljnic po spravilu pridelka ne pulimo, pač pa jih le porežemo. Detelje pokosimo in vso organsko maso zadelamo v tla.
Glinasta tla
Težka, glinasta tla, ki so v slovenskih vrtovih najbolj pogosta, so za vrtnine najmanj ugodna, kljub temu pa jih po nekaj letih vztrajnega dela lahko spremenimo v dober dom za naše vrtnine. Prepoznamo jih po tem, da jih zelo težko obračamo, se tudi izredno počasi sušijo, suha pa so zbita in neprimerna za obdelavo. V pesti jih stisnemo v lepljivo, plastelinu podobno kepo, ki jo lahko oblikujemo.
V takih tleh vse korenine vrtnin puščamo v tleh, tla pa jeseni dobro prekopljemo in pognojimo s stoodstotnim organskim gnojilom plantella organik, ki poleg dodanih hranil ugodno vpliva tudi na zračnost zemlje. Pomembno je, da glinasta tla čim prej obogatimo z organsko snovjo in nerazpadlimi delci rastlin, ki povečujejo zračnost. Zato čim bolj pogosto sejemo rastline za zeleno gnojenje z globokimi koreninami, kot so bela gorjušica, oljna redkev, lucerna ali krmna ogrščica.
V takih tleh vsaj nekaj let ne gojimo česna ali prezimne čebule, razen tiste, ki jo uporabimo še zelo mlado. Poleti tla tudi redno rahljamo, predvsem pa po vsakem večjem dežju, da koreninam rastlin zagotovimo dovolj zraka. Vsako leto vsaj eno gredico namenimo deteljici: lucerni ali črni detelji, ki ju posejemo v septembru in ju na gredici pustimo vsaj do junija, še bolje pa vse leto.