Search
Search

Zdrava mehiška hrana

21. 8. 2014
Marsikdo, ki se spozna na mehiško kulinariko, bo ob tem naslovu skomignil z rameni. Kot privrženki zdravega vrtnarjenja pa se mi zdi predvsem pomembno izpostaviti sestavine, ki jih mehiška kuhinja pogosteje vključuje v jedilnik kot slovenska in imajo lahko na zdravje sodobnega Slovenca pomemben učinek.

Na tržnicah stare Mehike so že prodajali: papaje, ananas, olive, avokado, kikiriki, fižol, paprikice, tabasco, vaniljo, med, ribe in divjačino. S prihodom Špancev so v Mehiko prišla nova živila, živalske vrste, sredozemske in vzhodnjaške začimbe.Večina sedanje mehiške kuhinje temelji na zlitju staroselske tradicije s kulinaričnimi težnjami, ki so jih prinesli španski osvajalci.

Zgledujmo se po Mehiki

Tudi Slovenci bi si v svoji kulinariki lahko privoščili več koruze, fižola, paradižnika, čilija in podobno. Mehika je za ljubitelje hrane eden od najzanimivejših predelov sveta. Mehiška kuhinja je znana po močnih in raznovrstnih okusih, pisani dekoraciji in bogastvu začimb. Izhajajoč iz ponudbe sodobnih restavracij bi pomislili, da sestoji izključno iz tacosa, quesadilla, enchilada in carnitasa, vendar pozna še mnoge privlačne jedi.

Stoletja star mole poblano je na primer temna in gosta omaka, pripravljena iz suhega čilija, oreškov, semen, začimb, kakava in drugih živil; chimichanga (buritto, ocvrt v veliko olja); salsa (zmes paradižnika, čebule in čilija); tostadas (koruzni tortilla čips); guacamole (avokadova omaka); tortillas (koruzna/pšenična palačinka); buritto(bela tortilla z mesom, fižolom in sirom); atole (gosta vroča koruzna kaša); chorizo (začinjena svinjska klobasa s česnom in rdečim čilijem); fajita (zrezek ali piščančje meso z žara v tortilli); empanada (nadevano sadno testo).

Seveda si lahko tudi mi po receptih pripravimo avtohtone mehiške jedi, bolj kot to pa se mi zdi zanimivo uporabiti več mehiških sestavin v slovenskih obrokih.

  • Chimicanga
    Chimicanga
  • Guacamole
    Guacamole

Koruza in fižol

Koruzno zrno vsebuje kar 150 mg vitamina B1 na 100g koruze. Ta vitamin je pomemben pri Krebsovem ciklu za tvorbo energije, saj pri presnovi pomaga razgraditi molekule ogljikovih hidratov v molekule glukoze, ki je vir energije za možganske in živčne celice. Vsebuje tudi mangan, ki skrbi za mentalno vitalnost, izboljšuje spomin in koncentracijo.

Koruza vsebuje tudi naslednje snovi: biotin, niacin, pantotensko kislino, folno kislino, železo, magnezij, cink, selen.

Fižol vsebuje cink, železo, baker, magnezij, fosfor, kalcij, kalij, mangan in selen ter vitamine iz skupine B. Folati znižujejo raven homocisteina, katerega kopičenje na stenah žil povzroča tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja.

Fižolove vlaknine pomagajo izločati slab holesterol iz telesa. Vsebuje celo snovi, ki preprečujejo nastanek nekaterih oblik raka. Na krvni sladkor dobro vpliva z nizkim glikemičnim indeksom, zelo koristen je tudi za ljudi z visokim krvnim tlakom (z izjemo fižola iz pločevinke). Če fižolovo zrnje namočite v hladni vodi in ga kuhate zelo počasi, ohrani tako rekoč vso svojo hranilno vrednost.

Paradižnik, paprika in čili

Paradižnik vsebuje veliko vitamina A in C. Botanično je sadje, a ga uporabljamo kot zelenjavo, saj ni tako sladek kot ostalo sadje. Vsebuje tudi minerale v sledeh, posebno kalcij, magnezij in železo. Rdečo barvo daje paradižniku snov likopen, kateremu se s termičnim obdelovanjem intenzivnost vpliva na zdravje še povečuje. Likopen je eden od najmočnejših antioksidantov, ki naj bi med drugim tudi preprečeval raka na prostati in pomagal koži, da se upira UV-žarkom.

Nekateri paradižniki vsebujejo tudi dvojno dozo vitamina C, štiridesetkratno dozo vitamina A in ogromne količine številnih antioksidantov. Prav tako mu pripisujejo zasluge za zmanjševanje tveganja za raka na dojkah, rakave bolezni na vratu in v glavi, pravijo pa tudi, da zmanjšuje tveganje za nevrodegenerativne bolezni in pomaga zmanjševati simptome povečane prostate, kardiovaskularnih bolezni in diabetesa II.

Ena majhna, rdeča, rumena ali oranžna paprika vsebuje trikratno količino priporočenega dnevnega vnosa vitamina C, kar jo uvršča precej pred citruse. Rdeča paprika izstopa kot eno izmed redkih živil, ki tudi vsebuje likopen - gre za karotenoid, ki znižuje tveganje za različna rakava obolenja, vključno z rakom na prostati ter rakom materničnega vratu. Prav tako paprike vsebujejo betakaroten, ki ga telo spremeni v vitamin A in je koristen za vid ponoči. V oranžni papriki je mogoče najti še zeaksantin, sestavino, ki ščiti pred sivo mreno ter določenimi degeneracijami.

Moč čilija na metabolizem je neprecenljiva. Čili blagodejno vpliva na telo, pospeši metabolizem in s tem vpliva na odvečne kilograme, vendar je za večino ljudi preveč pekoč. 100 g surovega in zrelega čilija  ima le 40 kcal (170 kJ). Je odličen vir kalija, železa, betakarotena, vitamina C (144 mg). Ima tudi razkuževalno vlogo, zato ga v mnogih deželah tretjega sveta uporabljajo tudi zoper črevesna obolenja.

Mira Arh