Tako zgodovina česna kot njegov način uporabe so vplivali na to, da česen tudi sodobna medicina priporoča v različnih dietnih in zdravilnih terapijah. Ta »plemenita zelenjavnica« namreč vsebuje več kot 200 zdravilnih snovi, in sicer vitamine (A, B1, B6, K in C), minerale (kalij, železo, jod, kalcij, selen in fosfor), aminokisline, encime, flavonoide ...

Pri nas je v zadnjih dvajsetih letih predvsem zaradi prenizke cene pridelava česna močno nazadovala. V trgovskih centrih ga najpogosteje nadomešča kitajski česen, ki je navadno večji in cenejši od domačega, žal pa je tudi sumljive kakovosti. Kitajski česen namreč obsevajo ali pa ga »impregnirajo« v kemikalijah, da preprečijo razvoj glivičnih obolenj.

Za dober razvoj česnovih strokov je pomemben dolg dan. Zato česen sadimo jeseni (po 15. oktobru) ali zelo zgodaj spomladi, tako da v kratkih dneh odžene liste, ko se začnejo dnevi daljšati, pa se oblikujejo stroki.

Jeseni posajen česen (na primer Ptujski jesenski ali Jesenski Anka) bo praviloma večji, ostrejšega okusa in lažje se bo lupil od tistega, ki ga posadimo zgodaj spomladi (na primer Ptujski spomladanski). Po drugi strani pa ima spomladanski česen drobnejše glavice z več stroki, ki bolje prenašajo shranjevanje od jesenskih sort.

Česen razmnožujemo izključno s sajenjem strokov, ki smo jih shranili od pridelka prejšnjega leta. Stroke ločimo od glavic šele tik pred sajenjem. Ob saditvi v tleh naredimo jamico, če je zemlja rahla, pa stroke samo potisnemo v zemljo dva do tri centimetre globoko in dobrih deset centimetrov narazen. Paziti moramo še, da so stroki obrnjeni s priostrenim koncem navzgor.

Posadimo ga na sončen in pred vetrom zaščiten del vrta. Ni primeren kot vmesni posevek, še zlasti ne med više rastočimi rastlinami. Izberemo mu tudi prave dobre sosede in preverimo še, za katerimi rastlinami bo najbolje rasel.

Najbolj mu godijo dobro odcedna glinasto-peščena tla, na težjih tleh pa je zanj bolje narediti okoli 15 centimetrov dvignjene grede. Kot vse čebulnice ima tudi česen rad tla, ki so dobro založena z organskimi snovmi. Zato je ob pripravi za sajenje najboljše dodati organsko gnojilo Plantella Organik (0,5 kg/10 m²): za prst gnojilo pomeni »shrambo« hranil, ki se sproščajo postopoma.

Poleg tega česen ne mara prekisle zemlje – lahko se zgodi, da rastlinice na njej sploh ne bodo vzniknile. Tej težavi se je mogoče postaviti po robu s sredstvom za odpravljanje kislosti tal – Plantella Kalcivitom, s katerim pognojimo že predhodno kulturo.

Ob saditvi moramo poskrbeti za enakomerno vlažnost tal, sicer bomo dobili maloštevilne stroke skromne teže. V času dozorevanja pridelka pa naj bodo tla čim bolj suha, zato prenehamo zalivati približno dva tedna pred spravilom.

S česnom, medtem ko raste, nimamo veliko dela. Predvsem moramo skrbeti, da gredo redno plevemo, najbolje ročno, da ne poškodujemo glavic. Ob skromnejši rasti si pri oskrbi lahko pomagamo z naravnim vitaminskim kompleksom Bio Plantella Vita (30 ml v 2 do 5 l vode/10m² pri zalivanju ali 30 ml v 5 do 10 l vode/100 m²pri škropljenju po listih).

Čeprav je česen odporen proti boleznim, pa ga v letih obilnih padavin, kot je bilo letošnje, rada napade rja. Te glivične bolezni se najlaže ubranimo, če rastline po vsakem večjem deževju poškropimo z naravnim pripravkom iz njivske preslice Bio Plantella Natur-FR.

Če se rastline zelo razrastejo, jih podpremo z vrvico, napeto med količke.