Na terenu označimo, kako bo potekala naša visoka greda in zarišimo stranice. Tako označeno gredo zakoličimo.

Širina naj bo največ 150 cm, da bomo z rokami dosegli vse dele grede. Višina se prilagaja naši velikosti, naredimo tako visoko, da se nam pri obdelovanju ne bo treba sklanjati in bo delo kar se da udobno. Dolžina je odvisna od prostora in naših želja in velikosti vrta.

Spodnji sloj grede oblikujemo kot drenažo tako, da na vrtu ali v gozdu naberemo veje, ki jih položimo v obliki mreže. Ta sloj bo služil za preprečevanje zastajanja vode. Na debelejše veje naložimo še tanjše in dračje, celotna plast vej naj ima do 20 cm.

Na veje položimo obrnjene kose travne ruše. Na rušo namečemo zemljo, ki smo jo izkopali na začetku.

Zdaj je čas, da oblikujemo tudi ogrodje gredice, ki je lahko zbito iz:

lesa, prepleteno iz vej, zgrajeno iz opeke…

Če imamo na voljo še kakšen organski material, npr. slamo, listje… ga položimo na zemljo.

Plastenje v gredici lahko nadaljujemo s kompostom. Kompost prekrijemo s koščki lepenke ali slamo. Lepenka je odlična za privabljanje deževnikov.

Vse skupaj zaključimo s približno 10 cm kakovostne prsti. V ta namen uporabimo kar Plantella univerzalno vrtno zemljo. Pred setvijo ali saditvijo bomo po zemlji potresli še kakovostno 100% organsko gnojilo Plantella Organik, ki ga bomo na rahlo prekrili s prstjo.

Po zemlji razprostremo še organsko zastirko, ki jo imamo na razpolago (listje, slamo, praprot, bezgovo listje…)

Na visokih gredah lahko gojimo prav vse vrtnine.

Smiselno je, da razmislimo o mešanih posevkih, predvsem zato, da na manjšem prostoru pridelamo več vrtnin. Tako lahko sadimo paradižnik, kumare na opori ali papriko, ki rastejo v višino, mednje pa spomladi posejemo solato berivko ali pa posadimo sadike solate, jeseni pa posejemo motovilec ali špinačo. Med vrstice solate posejemo mesečno redkvico, med vrste nizkega fižola pa posadimo zgodnje zelje.

Ob robu visoke grede naj rastejo plazeče vrtnine, kot so bučke, novozelandska špinača, tudi visok fižol se lahko povesi navzdol, namesto da bi rasel navzgor. Namesto špinače morda posadimo mangold ali blitvo, saj nam ti dve rastlini dasta več pridelka kakor vsa greda špinače. Korenček in por lahko rasteta skupaj.

Vsako pobrano rastlino hitro nadomestimo z novo, zemljo pa samo rahlo prerahljamo. Pri tem ne pozabimo tudi na koristne rastline: na zelišča in kakšno cvetlico. Ker je prostora malo, naj raste na gredi ognjič in mogoče ob robu kakšna kapucinka.
Kmalu boste sami ugotovili, kako in kaj saditi. Paziti je potrebno le, da večje rastline ne senčijo manjših, skratka, da jih pravilno razdelimo po gredi.

Nevenka Breznik